Ribolov na Krki

Vesele prigode iz sulčelova

Marsikomu od vas lovcev na kraljevsko ribo pri nas, se je v letih sulčelova primerila kakšna smešna ali manj smešna prigoda, ki vam bo ostala v trajnem spominu na tak ali drugačen način in jo boste z veseljem delili z isto mislečimi tovariši v trenutkih druženja. Nekaj svojih sem združil  v spodnjih vrsticah, da ne boste mislili, da se samo vam dogajajo takšni smešni ali celo neljubi dogodki.

.

Utrujanje »sulca«

  Malo nižje od Vrhnike, bolj točno za kovinskim mostom, ki se pne z enega na drugi breg barjanke in je včasih služil za prevoz gline iz glinokopov na desnem bregu v opekarno na drugi strani, se razteza precej dolg in globok tolmun. Kar nekaj vrhniških ribičev je preko sezone tu videlo plavati kapitalne primerke sulcev, zato sva se s prijateljem Alešem odločila, da pričneva s sulčelovom ravno tam. Vabe, umetni piškurniki, so bile že navezane in kaj hitro sva jim dala možnost, da pokažejo svojo uspešnost pri lovu na kralja voda. Nekaj zaporednih metov in vodenj vabe globoko pri dnu ni obrodilo sadov. Pri tem sem sam dobesedno strgal dno Ljubljanice, namotaval,  vlekel, spuščal in dvigoval, popuščal in ponovno potegoval, vse na način, kot se gibljejo pravi piškurji od kritja do kritja. Vaba se mi je v globinah, kjer preverjeno ni bilo ničesar za zapeti, nenadoma ustavila kot pribita, zato sem močno zategnil. V stilu potega velikega sulca je najlon zarezal površino in vse skupaj je krenilo preko toka, proti nasprotnemu bregu, tja, kjer se ob bregu skriva obilo potopljenega vejevja in drevja. Obrnil sem se k prijatelju v čolnu, da mu povem tisto, kar je že sam opazil : » Ogromen je ! «Teža, ki je preko napetega najlona krivila vrh palice je bila res velika. Malo sem privil zavoro, tako za vsak slučaj, nato pa povečal pritisk na domnevno ribo v globini v upanju da jo zaustavim preden pride do ovir v vodi. Nisem je mogel dvigniti niti za milimeter, zato pa sem ji k sreči spremenil smer gibanja. Sedaj je plavala pravokotno od naju in pridobivala na razdalji. Za tolmunom v katerem sem jo zapel, se prične malo plitvejši del reke in polja z obilico vodne trave. Razmišljal sem, če pride do tja je izgubljena. Vsake toliko sem čutil močan udarec na vrh palice. Tega sem bil vajen, saj ravno tako se obnašajo res veliki sulci. Prepričan v moč najlona sem ponovno povečal pritisk na velikanko v globini. Samo da mi ne utrga ali se spne, mi je cel čas rojilo po glavi. Čoln se je počasi s prijateljevo pomočjo približal globini v kateri je plavala velika riba. Čutil sem, da je začela popuščati, saj sem pridobival centimeter za centimetrom najlona. Dvom,ki me je nažiral že nekaj časa je postajal vedno bolj stvaren. Namreč opazil sem, da ni pobegov, ki jih navadno dela veliki sulec. Vse skupaj je bilo res težko, toda delovalo je nekako brez življenja, čeprav se je gibalo po tolmunu levo in desno. Če nebi bil prepričan, da jih tu ni, bi mislil da imam soma na trnku. Končno se je po desetih minutnem utrujanju pojavila velikanka na površini. Bila je res velikanka, samo žal, ni sodila med živo naravo. Na koncu mojega najlona je namreč visela ogromna deska, napita z vodo in zapeta v zgornji tretjini svoje dolžine.

Kaj je muharjenje
Za vse tiste, ki niso na kakršenkoli način povezani z ibolovom, sta besedi muharjenje in muhar
verjetno veliki neznanki. Naj takojpojasnim, da muharjenje nima nikakršne zveze s tekanjem po
travnikih in lovlenjem muh, pač pa je to način ribolova, pri katerem poskuša ribič – muhar preslepiti
ribo tako, da ji ponuja kot vabo, iz raznih materialov na trnku izdelano, umetno muho.

Umetna muha

Ta muha s svojo podobo posnema videz prave žuželke, s katero se prehranjujejo ribe na vodni
površini ali pa v stadiju ličinke, pod vodno površino. Umetnih muh, ki jih pri tem načinu ribolova –
muharjenja, uprabi muhar, je prav toliko kot žuželk. Vsaj nekaj tisoč različnih jih boste našli v
trgovinah s specializirano muharsko opremo. Torej, ker je potrebno neko predhodno znanje, tako o
samem načinu muharjenja, kot o poznavanju entomologije, se s to rekreacijo v naravi ne morete
ukvarjati kar takoj, brez predhodnega znanja. Muharjenje je zaradi tega eden bolj kompliciranih
načinov ribolova. Ljudje, ki nam je to hobi, se tudi strinjamo z ugotovitvijo, da je ribolov z umetno
muho najbolj obziren in human, če ne najbolj športen način merjenja moči med ribičem in ribo. Sicer
bi vam pojasnil tudi muharsko etiko in športen odnos do ribe, a bom pustil to tistim bralcem, ki vas
bo kaj več zanimalo, za drugič.
Z muharjenjem lovimo v Sloveniji znane in tudi veliki večini neribičev manj znane ribje vrste. Od teh
vam je vsem znana postrv, mogoče tudi lipan. Na ta način pa se seveda lahko lovi tudi ščuko, klena,
podust, platnico, sulca, mreno, krapa in še bi lahko našteval.

šarenka

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

lipan

Kdor se želi ukvarjati s tem hobijem, si mora na začetku, kot pri vsakem športu, priskrbeti nekaj
najbolj nujne opreme. V to opremo vsekakor sodijo muharska palica, ki je povsem drugačna od
ostalih ribiških palic. Muharsko kolesce, ki bo shranjevalo muharsko vrvico in bo po klasifikaciji
identično muharski palici. Hlačni škornji (niso nujni za tiste ki ne mislite broditi po vodi), kratki
muharski telovnik z nekaj deset žepi v katere bomo spravili vse prepotrebne pripomočke in seveda
nekaj deset umetnih muh za začetek.

Muhar na Unici/ Planinsko polje

Pri nakupu naj vas vodi izkušen prijatelj, ki se s tem hobijem ukvarja že dalj časa in ne trgovec v
prodajalni z ribiško opremo, ki vam bo prodal tudi tisto, kar ne gre v prodajo. Vskakor vam bodo potrebne še škatlice za shranjevanje muh, podmetalka s katero zajamete ribo v vodi, različni najloni
za predvrvice, polaroidna očala s katerimi boste lažje opazili ribo v vodi, obvezni pripomoček je tudi
meter s katerim boste ugotovili če ima riba potrebno dolžino, da jo lahko zadržite in še bi lahko
našteval. Vse to in še več boste lahko dokupili po potrebi pozneje.
S teoretičnim znanjem se boste lahko podkovali iz knjig, napisanih na to tematiko – žal je večina v
tujih jezikih. Slovenski priročnik, avtorjev Korošca, Voljča, Ocvirka, Fratnika in Urbančiča z naslovom
Muharjenje bo vsem začetnikom v veliko pomoč pri prvih korakih v čudoviti svet muharjenja.

Prvi pomladni meseci skoraj praviloma prinašajo nestabilne razmere. Vode so visoke, kalne in pomešane s snežnico, kar marsikaterega muharja odvrnejo od misli na ribolov. Res je, da višji vodostaj, mraz in letargične, otrple postrvi niso ravno privlačni pogoji za ribolov, a pravi zagrizeni muharski zanesenjaki bodo kljub temu oblekli topla oblačila, navlekli neoprenske škornje in se podali za vodo z muharico.

Seveda bodo morali pri tem malo prilagoditi tehniko ribolova razmeram na vodi. Več o tem, kaj je pri prvem spomladanskem muharjenju pomembno in na kaj je potrebno paziti, bomo povedali v nadaljevanju prispevka.

Temperatura vode

Če se temperatura vode giblje okrog 5 °C ali manj, so ribe v stanju obmrlosti in nič jih ne bo pripravilo do prijema, ker se v takšnem stanju ne prehranjujejo. Velikokrat je temu vzrok dodatna količina snežnice v glavnem toku, ki hladi vodo. V takem primeru poiščite podvodne izvire topleejše vode ali pojdite lovit v pritoke, ki so običajno toplejši od glavnega toka. V takem primeru pridejo še posebej v poštev kraški izviri, ki imajo stalno temperaturo med 7 in 10 °C.

Kje bomo iskali postrvi

Ključ do uspeha zgodaj pomladi je v zavedanju, da postrvi v reki nimajo istega obnašanja kot v kasnejših mesecih sezone. Topljenje snega in spomladanska deževja prinašajo v reko velike količine ledene vode, kar poveča njen vodostaj, hitrost in spremembo barve, to pa močno spremeni življenjske razmere za vsa živa bitja v njej. Postrvi se na te razmere odzovejo tako, da se umaknejo v globlje, mirnejše dele vodotoka, za pregrade, ki upočasnjujejo vodi tok, ali pa se umaknejo k bregu, kjer je moč toka veliko manjša. Tam ostanejo »prilepljene« v svojih skrivališčih, ker bi jim borba s hitrim vodnim tokom vzela preveč energije, že tako porabljene v času drsti.

Previden pristop do vode

Vedeti je treba, da imajo ribe veliko širše vidno polje, kot si ga ljudje lahko predstavljamo. Vidno polje v obliki stožca proti površini vode in njihov periferni vid jim dajeta veliko prednost pred plenilci, med katere spada tudi človek. Seveda ne smemo pozabiti na pobočnico, ki jih opozori na vsako neobičajno dogajanje v vodi, in ne nazadnje: na njihov voh. Že pred samim začetku muharjenja je torej pomemben pristop do vode. Pri približevanje vodi izkoristite krijte obrežnega rastja in grmovja, če pa tega ni, se pač sklonite in čimbolj pretihotapite do vode. Nekateri muharji se ribi, ki so jo videli, približajo celo po kolenih in v ta namen uporabljajo posebne silikonske kolenčnike. Torej: če vas postrv ne bo opazila, so vaše možnosti s pravilno ponujeno muho in pravilnim vodenjem, ključ do uspeha. A slednje itak velja prek vse sezone, ne samo pomladi.

Izogibajte se bredenju po vodi, saj voda veliko bolje in hitreje prenaša zvoke, ki plašijo vedno previdne postrvi.

Kdaj za vodo v mesecu marcu

Biti za vodo ob zori v je prvih dneh sezone vsaj po mojih izkušnjah nesmiselno. Na trnku bo obvisela samo kakšna vloženka, ki se še ni prilagodila, normalnim razmeram v odprti vodi. Zapomnite si, da so jutranje ure največkrat premrzle za večino postrvjih aktivnosti. Temperature se lahko v pomladanskem času prek dneva, posebno v sončnih dneh, dvignejo tudi za 10 °C, zato se površinski del vode segreje in ribe postanejo aktivne. Najboljši čas za ribolov je tam nekje med 13 in 16 uro popoldan.

Na kaj še moramo biti pozorni pred začetkom muharjenja

Opremo izbira vsak muhar po svojih željah in predvidevanjih. Zagotovo ne bomo izbrali muharico razreda #2 ali #3, če je voda motna in visoka. Razred #5 ali #6 bo ravno pravšen za vse naše potrebe na takšni vodi. Z muharico tega razreda bomo lahko lovili tako z ličinkami kot z manjšimi potezankami, če pa se okoli poldneva pričnejo ribe dvigovati za suhimi muhami, bomo lahko lovili tudi tako. Kar pa zadeva muharske vrvice in predvrvice, bomo morali imeti v tem prvem mesecu muharske sezone pripravljenih nekaj variant. Prav nam bo prišla tako plavajoča kot počasi toneča in hitro toneča muharska vrvica. Za različne tipe vode in načine muharjenja bomo uporabili različne vrvice. Pri predvrvicah lahko začnemo s standardno dolžino 3 m in premerom trnice 0,15 mm. Če med ribolovom naletimo na kakšen globlji tolmun, lahko dolžino predvrvice podaljšamo tja do 6 m v kombinaciji s plavajočo vrvico. Trnico prilagajajmo velikosti rib, ki jih pričakujemo. Poskušajte uporabljati čim močnejše trnice, da boste lahko postrv spravili čim prej do sebe.

S čim bomo lovili postrvi v marcu

V tem času, ko ne bo prav veliko dogajanja na vodni površini, čeprav bodo izletavali posamezni osebki enodnevnic, prodnic in dvokrilcev, se bomo morali osredotočiti predvsem na lov pod njo. Tam je še vedno obilica hrane za lačne postrvi, predvsem pri dnu vodotoka. Lovili bomo na težke ličinke enodnevnic, prodnic in mladoletnic na precej velikih številkah trnkov. Uporabljali bomo tudi različne potezanke, ki bodo verno posnemale male ribice, črvičke in večje žuželke, ki živijo v vodi. Prav nam bodo prišli tudi različni domišljijski posnetki, ki prav v tem času dajo največ rezultatov. Ne bomo potrebovali muharskega telovnika, nabitega z množico muharskih škatlic, polnih različnih posnetkov žuželk. Ducat najljubših ličink, nekaj mokrih posnetkov in še kakšna potezanka običajno zadošča.

Kakšne tehnike bomo uporabljali pri ličinkarjenju

Če boste lovili na jezerih ali ribnikih, potem vzemite termometer s seboj, saj lahko le z njim ugotovite, kje so predeli vode, ki so tudi do 5 °C toplejši od okolice. Nekateri od vas take terene že poznate še iz zimskih obiskov vašega lovnega področja, če je le-to bilo zamrznjeno. Tam, kjer je voda toplejša, so bile v ledu luknje, ki prav s težavo zamrznejo zaradi podzemnih izvirov tople vode, in če smo si jih zapomnili, ne bo težav. Na teh področjih so še posebno zanimivi predeli, kjer raste podvodno rastlinje, saj se tam vedno zadržuje obilo ličink, rakcev, črvičkov …, ki so potencijalna hrana postrvi in te prav rade križarijo nad takšnimi področji. Muho ponudite vzpredno s podvodnim rastlinjem in jo pustite potoniti na želeno globino, nato pa jo z zelo počasnimi, kratkimi potegi vodite nazaj proti sebi. Pri tem rahlo trzajte z vrhom muharice levo – desno ter navzgor – navzdol, občasno naredite kratek premor, da se začne muha potapljati. Običajno to spodbudi postrv k prijemu.

Na tekoči vodi uporabljate tehniko prostega plavanja muhe, angl. dead drift. Iz vode jo potegnite z Leisenringovim dvigom. To pomeni, da palico, ki smo jo ob spremljanju muhe polagoma spustili vzporedno z vodno gladino, počasi dvignemo, ko muha pride v vidno polje ribe. Dvigajoča se palica in vodni tok dvigneta muho proti površini, kar za ribo pomeni zadnjo možnost, ko jo še lahko ujame …

Svojo obteženo muho torej predložite čez tok in rahlo navzgor od predela, kjer pričakujete postrv. Pustite muhi, da potone do dna, nato pa hitro vlecite višek muharske vrvice nazaj proti sebi. Tako boste v stalnem stiku z muho, ko potuje s tokom. Bistveno je ravno to, da ohranjate ravno linijo z vabo, sicer ne bo časa za zateg ob prijemu ribe. Lok, ki ga bo na tej poti naredila muharska vrvica, bo prevelik in preden pride sunek ob zategu do postrvi, bo ta muho že izpljunila. Zato je v tem obdobju muharjenje na kratki razdalji (tam nekje od 5 do 10 metrov), veliko uspešnejše, ker imamo muharsko vrvico ves čas pod kontrolo. Pri tem vedno razmišljajte o prostoru, s katerega nameravate narediti svoj prvi met. Če ta ni optimalen glede na vaš cilj, vsekakor spremenite položaj, tako da boste na optimalnem mestu. Ne pozabite, da je ribo veliko lažje zategniti po toku navzdol, kot po toku navzgor. Pri slednjem se velikokrat primeri, da ji muho potegnemo iz gobčka ali da je riba tako slabo zapeta, da se med utrujanjem sname. Posebno je to pomembno pri lovu z obteženimi »jig« potezankami.

V tem času med muharjenjem nikoli ne spreglejte prehodov iz plitvih brzic v globino in obratno, še posebno, če se nivo vode dviguje. Takrat se največje ribe premaknejo ravno v te predele, saj jim povišan vodostaj prinaša obilico sveže hrane.

Lov s potezankami

S plavajočo muharsko vrvico, predložimo potezanko navzgor po toku nad mesto kjer predvidevamo da leži postrv, nato dvignite muharsko palico in naredite premet vrvice po toku navzgor, kar bo omogočilo vaši muhi da se potopi na željeno globino. Poteg in pavza ali pa popolnoma brez vodenja s hitrostjo, ki jo določa vodni tok, bo v teh prvih dneh zadostovalo za lačne postrvi. Ne bojte se, da bi zgrešili prijem, če boste upoštevali samo dejstvo, da ste v stalni povezavi z vašo muho. Postrvi namreč, po drsti, ne zamudijo nobenega obilnejšega obroka in se odzovejo z močnim prijemom.Pri tem dokaj neaktivnem vodenju vam bodo v pomoč že same potezanke, posebno tiste, ki so izdelane iz marabujevih peres ali mehke zajčje dlake, ker so same s svojim gibanjem materiala iz katerega so zvezane, živahne pod vodno površino. Ne pozabite tudi na različne kroglice, tako kovinske kot volframove v prednjem delu potezanke, ki bodo vašo muho hitro spravile v globino. Ne pozabite pa glavno načelo, temne muhe za oblačne dneve in kalne vode, za sončne dneve in čiste vode pa svetle, svetlikajoče potezanke.

Zaključek

Za konec pa še to: ne dovolite, da vas malo mraza ali snega odvrne od vašega najljubšega užitka za vodo. Lahko se vam namreč zgodi, da s tem zamudite največjo ribo in najboljši, če ne najlepši ribolov v svojem življenju. Veliko uspeha vam želim, ko boste v tem hladnem mesecu preizkušali svoje moči in znanje z najlepšimi predstavnicami vodnega elementa.

Želim vam dober prijem in obilo zabave za vodo!

CDC ENODNEVNICA

BELA DVOPERLNA TERMINATORKA

MARABU IZGANJALEC

ČRNA DVOPERLNA KAMENJARKA

prvi dan na krki pri Magovcu v vasi Krka

Beseda je dala besedo in sobota je bila določena za še zadnji obisk ribiškega paradiža pri vasi Verd na Vrhniki. Namreč ribniki Opekarna so kot nalašč za lagodno muharjenje z obale, na zobate ribje predstavnice, na koncu sezone. S prijateljem Matejem, zagrizenim muhoholikom, sva se dobila v Cankarjevem Hramu, priljubljenem zbirališču Vrhniških ribičev, kjer se je dalo kupiti tudi dnevne dovolilnice za ribolov ščuke v RD Vrhnika (sedaj jih kupite na recepciji Hotela Mantova ). Kavica, nekaj »pametnih« napotkov s strani tistih, ki so samo komentirali najino zagretost in odbrzela sva do najinega cilja. Vreme pravo, rahlo oblačno, temperature malo nad nulo in velika želja preizkusiti nove potezanke, namenjene prav lovu na ščuko, so naju gnale k prvemu od petih ribnikov. Prijatelj je imel že vse pripravljeno in preden sem sam pripravil svojo opremo je že vlekel prvo ščuko.

Matej v akciji

Previdno sva jo spravila iz vode, nekaj hitrih posnetkov za spomin in riba se je vrnila v svoje domovanje.

Prva lepotička iz ribnika Divjak (v ozadju POMOL, ki je takrat še stal )

Nato je imel Matej še nekaj sledenj s strani radovednih prebivalk vodnega kraljestva a žal se ni nobena odločila za prijem, zato sva spremenila lokacijo muharjenja. Manjši ribnik na levi, ki je bil do letošnjega leta gojitveni ribnik, se nama je zdel kar obetaven. Matej se je spravil na manjši rtič, ki dominira nad celotnim ribnikom in kjer se da kar dobro vihteti muharsko palico. Sam pa sem odšel po nasipu med prvim in drugim večjim ribnikom, ter poskušal svojo srečo v prepričevanju profesoric, med vrzelmi v obrežnem grmovju. Malo po pričetku na tem zanimivem delu je prijatelj že klical, da jo ima, ščuko mislim. Bila je malo večja kot tista prva, vsekakor merska a tudi ta je po kratkem »fotosešnu« zaplavala nazaj v globino.

Matej je imel ta dan prave argumente (beri potezanke) za prepričevanje profesoric

Kar nekaj časa sva nato brezuspešno česala prostranstva ribnikov s svojimi potezankami, dokler nisva prišla do zadnjega, manjšega ribnika na levi strani, kjer je meni , blizu prekopa prijela večja ščuka s katero sem imel kar nekaj opravka. Prijatelj, ki je bil na nasprotni strani mi je sicer zavpil, če pride pomagat a prostor pred mano je bil brez ovir, tako da sem ščuko spravil po daljšem utrujanju iz vode.

Na hitro sem ji nameril 80 cm in še vedno plava, ali pa ne, v globinah ribnika

Malo za tem je tudi Matej imel prijem in brez večjega truda je spravil na suho svojo tretjo ščuko ta dan. Lep uspeh za kratko dopoldansko muharjenje, mar ne. Do konca najine pustolovščine na Vrhniških ribnikih sva videla še tri ščuke, med njimi eno, po oceni prijatelja, dobrih 90 in več cm a kaj ko niso hotele prijeti. Ker naju je začelo počasi zebsti, namreč s severa je zapihal leden veter, ki je naslednji dan pobelil Slovenijo, sva zaključila z ribolovom in se napotila raje premlevat dogodivščine tega dne v toploto najbližjega gostišča. Žal, se je sezona lova na ščuke zaključila, no moje vabilo velja za naslednjo sezono. Pridite na naše Vrhniške ribnike, preiskusit svojo srečo in znanje v muharjenju na profesorice, verjemite, nebo vam žal. In seveda, podarite jim življenje za naslednje rodove ! Pa dober prijem !

Na področju ribolova se že vrsto let širi praksa Ujemi in spusti (krajše U&S), ki smo jo ribiči poslovenili iz angleškega izraza Catch & Release (krajše C&R). Kljub temu, da so se pojavile polemike in različna mnenja, se ta praksa uveljavlja. Vendar pa še vedno manjka veliko pomembnih informacij, ki jih ribiči ne poznajo ali ne želijo upoštevati.

Dejstvo je, da veliko ribičev meni, da so njihove metode pravilne in da pri izvajanju sistema U&S ne počnejo nič napačnega. Vendar se večina ne zaveda možnosti, da bo riba, ki je bila izpuščena nazaj v vodo, zaradi nepravilnega ravnanja poginila. Številne raziskave kažejo, da pri bolj občutljivih ribah (na primer lipani) smrtnost lahko nastopi šele nekaj ur ali celo dni po izpustu. To se običajno zgodi zaradi prevelikega stresa, ki ga ribi povzročimo z nepravilnim ravnanjem.

Pri izboljšanju tehnike Ujemi in spusti (U&S) pri ribolovu je pomembno, da se zavedate pravilnega ravnanja z ribami. Tukaj je nekaj nasvetov za boljšo prakso:

1. Izpostavljanje zraku: Ribe so občutljive na izpostavljenost zraku. Čim manj časa naj bodo zunaj vode. 
2. Po podatkih več študij po svetu je smrtnost rib, ki so izven vode 30 sekund, kar 38%; pri 60 sekundah (minuta) pa celo 72% ZAVEDAJTE SE TEGA PODATKA.
3. Dvig ribe iz vode takoj po zajemu: Ne dvigujte ribe iz vode takoj po ulovu. To povzroči stres in lahko povzroči nepopravljivi šok ribi. Predstavljajte si, da vas potopijo v vodo takoj po 1000-metrskem šprintu.
4. Predolgo utrujanje: Uporabljajte primerno opremo, da ribo ne utrudite preveč. Preveč utrujena riba ima manj možnosti za preživetje.
5. Nepravilno rokovanje in poškodbe organov: Ribe ravnajte previdno. Nežno jih držite in jim podprite celotno dolžino telesa, izogibajte se poškodbam škrg in notranjih organov.
6. Uporaba trnkov z zalustjo: Uporabljajte ustrezne trnke brez zalusti, da zmanjšate poškodbe rib.
7. Dvigovanje ribe za čeljust: Ribe dvigujte za telo, ne za čeljust. Čeljust je občutljiv del ribe.
8. Uporaba neustreznih mrež: Mreže naj bodo silikonske brez vozličev za dvig ribe iz vode, da se izognemo poškodbam.
9. Polaganje ribe na topla, hrapava tla: Ribe previdno spustite nazaj v vodo, ne na grobe površine.

Pri ribolovu z metodo “Ujemi in spusti” je ključno, da ravnamo odgovorno in spoštljivo do rib. Spodaj so nasveti, kako to doseči:

1. Izberite primerno opremo:
   • Uporabljajte ribi primerno velikost palic, predvrvic in drugih pripomočkov.
   • Izogibajte se prevelikim trnkovom, ki lahko povzročijo nepotrebno poškodbo rib.
2. Utrudite ribo hitro:
   • Ribo poskušajte utruditi v čim krajšem času.
   • Bolje je, da riba utrga kot pa da se izčrpa.
3. Obdržite ribo v vodi:
   • Če ribo zajamete v mrežo ali jo želite slikati, jo obdržite v vodi.
   • To ji omogoča, da se ponovno “zadiha” pred izpustom.
4. Odstranite trnek previdno:
   • Trnek odstranite čim hitreje in brez pretirane sile.
   • Uporabite manjše klešče za lažje odpenjanje.
   • Uporabljajte enojčke brez zalusti:
     • Trnki, ki so bolj ukrivljeni od običajnih takoimenovani “J” trnki, so bolj primerni.
   • Previdno slikanje ribe:
     • Če želite slikati ribo, jo zajemite v mrežo.
     • Pustite ji nekaj trenutkov, da se umiri, preden jo vzamete iz vode.
   • Uporabite kvalitetne podmetalke:
     • Podmetalke naj bodo iz materiala, ki povzroči čim manj poškodb ribe.
   • Mokre roke in podmetalka:
     • Preden ribo prijemate, si navlažite roke.
     • Če uporabljate blazino za odpenjanje, naj bo tudi ta mokra.
   • Pazite na globino zapetje:
     • Če je laks preglobokega zapetja, raje odrežite kot vlečite na silo ven.
   • Pomagajte omagajoči ribi:
     • Če riba kaže znake omaganosti, jo primite za rep.
     • V vodi jo previdno premikajte naprej in nazaj, da ji čez škrge steče več vode.
   • Izogibajte se grobim podlagam:
     • Pazite, da ribe ne vlečete po kamnih ali drugih grobih površinah.
   • Zaključek: Metoda “Ujemi in spusti” zahteva davek, ki ga mora ribič sprejeti. To vključuje določen odstotek smrtnosti rib, ki so izpuščene, ter manjše število fotografij ali ujetih rib zaradi uporabe trnkov brez zalusti. V nasprotnem primeru je bolje, tako za ribiča kot tudi za ribe, da se odločite za sistem “Ujemi in odnesi”.
   • Lep pozdrav in dober prijem!

Povzeto po Juretu….

Ribolov lignjev (ali sip) z obale ponuja sladkovodnim ribičem nov izziv in dragoceno ribolovno izkušnjo. Ta fascinantna in bojevita bitja na »reakcijski pogon«, vam bodo ponudila čudovita doživetja ob morski obali. Zato zberite potrebni ribiški pribor in se podajte na odkrivanje tega netipičnega načina ribolova. Metode za ribolov lignjev so številne. Najpogostejši način je zagotovo uporaba posebnih vab, namenjenih lovu glavonožcev z imenom Puščaali »peškafonda«. Lignje se lovijo tako z obale kot z barke v mirovanju ali z vlečenjem za barko.

Ta članek je v celoti posvečen načinu ribolova z obale s plavajočimi vabami. Seveda obstajajo tudi druge alternativne tehnike lova z obale, ki se zelo dobro obnesejo, kot je ribolov lignjev z mrtvo ribo, bombardo ali »drop shot« metodo. Pogosto velja lignjelov za zabavno in vznemirljivo aktivnost, zato je odlična alternativa za vse, ki želijo ostati aktivni tudi v zimskem obdobju med obiskom naše obale. Prav v tem obdobju je običajno lov lignjev in sip uspešen prav z morske obale, ko se temperature znižajo in se voda ohladi. Takrat se nekje od novembra dalje lignji približajo obali in so tu prisotni vso zimo tja nekje do marca meseca. V tem času opravijo tudi svojo drst. Z bližanjem pomladi se postopoma vračajo v globino. Najprimernejši trenutki za ribolov lignjev so sončni zahodi in vzhodi, najboljši uspehi pa so predvsem ponoči. Ko se bliža noč, se lignji v večjih skupinah približajo obali, kjer lovijo manjše ribe in rake v plitvinah. Najuspešnejši začetek lova na lignje (nekateri jim pravijo kalamari) je v septembru, ko so že spodobne velikosti. Decembra in januarja se sicer ulovi manjše število lignjev, ki pa so po velikosti neprimerljivo večji od poletnih lignjev. Lov na lignje je odvisen od številnih dejavnikov, kot so temperatura zraka in morja, tokovi, lunine mene, selitve in drugo. Uspešen lov je možen le z uporabo ustreznih lovnih pripomočkov in z izbiro kakovostnih vab za ribolov.

Kaj moramo vedeti o tem kako lovijo lignji svoj plen?

Glede na vrsto in razdaljo plena so tri glavne lovne strategije s katerimi lignji lovijo svoj plen. Podaljšani par lovk, ki imata priseske na sploščenem koncu, uporabljajo kot glavno plenilsko orodje za prijem večjega plena (rib). Ligenj lahko ti dve lovki izredno hitro iztegne in z njima zagrabi plen, ostale lovke pa ga ovijejo in držijo medtem ko ga ligenj razkosava z zelo gibljivo, kljunu podobno čeljustjo. Da bi ligenj ujel manjši in manj gibljiv plen (kozico, Škardobulo,rakovico, škampa), uporabi krajše lovke, če pa jim ta poskuša pobegniti pa uporabi tudi podaljšane. Ulovljene kozice ponavadi zaužije žive, ribe pa pred zaužitjem ugrizne v predelu glave in jih s tem pokonča, nato jih zaužije iz smeri glave proti repni plavuti.

Kje loviti lignje z obale? Območja, ki jih je treba posvetiti posebno pozornost čez dan pri lovu lignjev, so mesta z dokaj visokim nivojem vode (približno med 2 in 10 metri). Takšna mesta bomo iskali na nasipih, valobrani, skalnatih pečinah in vhodih v pristanišča. Prisotnost ulične razsvetljave (svetilk) na ribolovnem območju, pa je pomembna prednost v nočnem času. Upoštevati je treba, da svetloba pritegne majhne ribe (girice, gavune) v bližino obale, kar spodbudi njihove plenilce, kot so lignji, da sledijo svojemu plenu. Ta področja so navadno najuspešnejše lokacije za ponujanje vabe tako lignjem kot sipam, pa tudi ostalim morskim plenilcem.

Kakšno opremo uporabljamo za ribolov lignjev? Ribiška palica za lov lignjev je dostopna vsakemu, ki ne zahteva posebne vrhunske tehnologije pri opremi. Vse, kar potrebujete, je običajna palica za vijačenje dolžine 2,40 in 2,70 metra, mehke akcije (od 30 do 60g), ter ribiško kolesce velikosti 3.000 ali 4.000, opremljen s pletenico ali ne razteznim najlonom ( fluorokarbonski najlon ). Če bi morda želeli iti dlje v ribolovu glavonožcev, obstajajo na trgu palice, ki so posebej zasnovana za ta namen, pogosto imenovane »eging« palice. Ena takšnih, ne predragih je “Eging Daiwa Emeraldas” kar je ime za serijo palic prav za ribolov na lignje, ki jih proizvaja podjetje Daiwa. Te palice so opremljene z vrhunsko tehnologijo, ki zagotavlja izjemno občutljivost in natančnost pri zaznavanju najmanjših prijemov. Poleg tega so te palice izjemno lahke in občutljive, kar omogoča, da se ribolov na lignje spremeni v pravo doživetje in užitek. Zato je uporaba palic, namenjenih prav temu načinu ribolova, prednost, ki vam bo olajšala razliko med udarcem dna ali lignje.

Pri izdelavi sistema za lov lignjev uporabljamo tanjši najlon, debeline do 0,30 /0,25 mm, na konec katerega privežemo vabo. V zadnjem času se vse bolj uporabljajo pletenice, ki nam omogočajo zaradi svojega premera in nosilnosti ter ne razteznosti, boljši kontakt z našo vabo in seveda zaradi manjšega premera daljše mete.

Popolna vaba za ribolov glavonožcev

Najpomembnejše pri kompletiranju opreme za lignjelov je zagotavljanje zadostnega števila vab «peškafond«, da boste v primeru izgube imeli ustrezno zamenjavo. Namreč, včasih deluje samo določena barva, včasih določena velikost, včasih pa je treba biti pripravljen na izgubo vab, saj je lignjelov ena izmed vrst ribolova, kjer se izgubi največ vab. Pušča ali »peškafonda« je vaba, zasnovana posebej za ribolov glavonožcev. Običajno gre za imitacijo kozice ali ribice, ki je na koncu opremljena s košarico iglic, na katerih glavonožci obvisijo s svojimi lovkami. Na trgu je zdaj veliko različnih dizajnov, oblik in barv, kar lahko začetnikom oteži izbiro. Zato naslednji nasvet :

• Izberite vabo, ki ustreza velikosti in vrsti glavonožcev, ki jih želite uloviti.
• Uporabite vabo, ki se ujema z barvo in vidnostjo v vodi.
• Izberite vabo, ki se premika na način, ki posnema naravno gibanje plena.
• Uporabite vabo, ki ima košarico iglic na repu, saj se lovke glavonožcev zlahka zapletejo v njo.
• Uporabite vabo, ki bo počasi tonila (1m / 2-3 sekunde) s čimer dosežete da jo lignja hitreje opazi
• Zapomnite si : Velikost vabe 2 je dolžine 60mm in teže 6-10g

Velikost vabe 3 je dolžine 90mm in teže 15-20g

Velikost vabe 4 je dolžine120mm in teže 25-30g

Za začetek je pomembno razumeti, da obstajata dve različni vrsti vab: Plavajoče peškafonde, kot pove že njihovo ime, plavajo v vodi. So počasi toneči in hitro toneči, odvisno od uteži pritrjene v prednjem delu vabe. Za uporabo jih je potrebno pritrditi na najlon in predložiti v vodo. Ta vrsta vab je idealna za ribolov z obale, saj omogoča, da z njihovim hitrim ali počasnim tonjenjem prelovimo vse plasti vode do dna. Obstajajo tudi hitro toneče vabe, ki so opremljen z majhno vrtilko in težkim masivnim telesom kar povzroči, da se hitro spuščajo v večje globine. Te vabe so še posebej uporabni pri ribolovu lignjev iz čolna, saj omogočajo hitro raziskovanje predelov posebno pri dnu, kjer se čez dan zadržujejo lignji.

Izbirajte med različnimi barvami peškafond

Glavonožci imajo oči, ki jim omogočajo izjemen vid v temi. Vendar imajo, tako kot mnogi morski plenilci, težave z razlikovanjem barv in zaznavajo samo črno in belo. Da bi povečali svoje možnosti, da jih prelisičite, je pomembno, da uporabljate pri lovu predvsem kontraste med barvo vaše vabe in barvo okolja. Posledično bodo lignji hitreje opazili vašo vabo in tako lahko ujamete več teh očarljivih glavonožcev. Za prilagajanje vsem pogojem ribolova je pomembno, da imate v ribiški škatlici več barv peškafond različnih velikostih. Osebno imam najraje oranžno, roza in belo barvo, saj so mi pri mojem ribolovu dale dobre rezultate. Obstajajo tudi vabe s posebnimi lastnostmi, ki dodatno pritegnejo pozornost lignjev. Nekatere so opremljene z zvočnimi komorami v katerih so kroglice, druge vabe so fosforescentne, ki se napolnijo, ko so izpostavljeni viru UV svetlobe in svetijo nekaj časa pri ribolovu v temi. Spet druge imajo odbojno svetlečo folijo v mavričnih barvah in še bi lahko našteval. Lignji imajo na splošno še posebej radi to zadnjo vrsto peškafond. Če ste začetnik in se želite preizkusiti v lovu glavonožcev, vam svetujemo, da preprosto s seboj prinesete nekaj teh vab različnih barv, velikosti in lastnosti potapljanja. Tako boste lahko

eksperimentirali in odkrili tisto, ki vam bo dala najboljše rezultate glede na dan in na ribolovne pogoje.

Sli.2/:Različne oblike peškafond

Kako loviti lignje

Zdaj, ne glede na to, ali ste izbrali pravilno vabo za ribolov lignjev, se morate predvsem naučiti, kako oživiti svojo peškafondo. Zagotavljam vam, da ni zapleteno. V naslednjih vrsticah je nekaj dobrih načinov, ki jih lahko uporabite, da povečate svoje možnosti za ulov lignjev ali sip z obale. Vedno imejte svoj najlon / pletenico čim bolj napeto, da ohranite stik med vami in vašo vabo. Opozoril bi vas na pomembno dejstvo, da so lignji nagnjeni k prijemanju vab, ko se te počasi spuščajo v plasteh vode kjer se nahajajo. In škoda bi bilo zaradi nenapetega najlona zamuditi ključen moment, ko glavonožec prime vabo in potegne. Zaradi zamude in nepazljivosti se zgreši veliko število prijemov. Posebno bodite pozorni na najlon ali pletenico med tem ko vaša vaba tone. Ko opazite da se je ta nepravilno pričel obnašati in oddaljevati od kraja pristanka vaše vabe je to znak da je ligenj prijel vabo in da jo vleče za seboj. Pri zategu rahlo sprostite zavoro na ribiškem kolescu, da se izognete trganju lovk iz venčka iglic. Med vodenjem vabe poskrbite za redne premore, tako da spodbudite lignje k napadu. Seveda preden začnete dajati življenje svoji vabi, morate svojo vabo vreči čim dlje v smer, kjer boste raziskali / prečesali čim večje območje. Svetujemo vam, da začnete tako, da vabo, ko pristane na površini, pustite da ta potone na dno vode, nato pa jo s hitrim potegom vrha palice, dvignete za kak meter od dna, nato jo pustite pasti na dno in počakajte nekaj minut. To ponovite toliko krat ,dokler jo ne pripeljete do svoje lovne pozicije . Ta metoda vam bo omogočila da prelovite globino vode, v kateri se lignji najraje zadržujejo. Če se nič ne dogaja, ko ste prečesali celotno področje od vašega stojišča, zamenjajte barvo vabe ali njeno velikost in nato vse skupaj ponovite. Če se med tem zgodi prijem lignja, morate tam preprosto vztrajati, ker na isti globini vode ponavadi nahaja partner te lignje ali v najboljšem primeru cela jata. Obstaja več tehnik za vodenje vaših vab, od katerih so nekatere enostavne za izvajanje, druge pa zahtevajo malo več izkušenj. Eno bolj zapletenih vodenj vabe je tako imenovani »bichi-bachi«.

bichi -bachi, sistem vodenja

Ta japonska tehnika se izvaja z velikimi in hitrimi gibi s palico, kar povzroči da vabo sunkovito potegnete od dna v različnih kotih, kar posnema paničen beg plena. Začnete tako da ribiško palico po metu, postavite vodoravno glede na vodo in začnite navijati dokler ne pridete v stik z vabo. Med navijanjem nato naredite prvi zamah z zapestjem navzgor in hitro vrnite palico nazaj v vodoravni položaj. Nato naredite drugi zamah z roko navzgor in hitro vrnite palico nazaj v vodoravni položaj. Vzemite si odmor, nehajte navijati in pustite, da se vaša vaba potopi do dna. Težavnost tega vodenja je, da vam med navijanjem uspe narediti ostre in široke zamahe s palico. Če ste začetnik, vam priporočamo, da gib izvajate počasi, da ga obvladate. In potem lahko pospešite, ko ste prepričani da obvladate vodenje. Ti gibi oživijo vašo vabo s hitrim sunkovitim gibanje od leve proti desni. Pomembno je, da ta način vodenja dobro obvladate, da povečate svoje možnosti za uspeh pri bichi-bachiju. Če vam tu ni kaj jasno, si lahko na Youtube ogledate posnetek tega zanimivega vodenja vabe za lignje. Pomembno pa je in to si zapomnite, da ni najboljšega vodenja pred drugimi načini, saj boste nekatere dni dosegli več rezultatov z natančno počasno predstavitvijo, drugič pa s hitro in eksplozivno. Zato je nujno, da pri vsakem vaše ribolovu na lignje eksperimentirate in poskušate najti rešitev, ki vam bo omogočila uspešen ribolov.

Kdaj loviti

Plima je pomemben faktor pri lignjelovu. Zna se celo zgoditi, da je odločilni faktor pri lovu, posebno, ko je govora o sezoni ko lignji še niso toliko aktivni v priobalnem pasu, kar je v novembru, decembru in potem v marcu, aprilu ali maju. Še najbolj pa pride do izraza okoli polne lune ko so razlike med visoko in nizko točko plimovanja največje. V slednjem primeru je priporočljivo loviti na špicah le teh, se pravi okoli najvišje točke, 2uri pred in 2uri po le tej, torej tiste 4urice so najbolj produktivne pri lovu. Takrat se zna aktivnost znatno povečati prav ob obali saj je tam več rib in tudi tok je v teh pogojih bolj izrazit, slednji s sabo prinese ribji drobiž, kar pomeni hrano tako lignjem kot sipam ki seveda svoji “malici” sledijo v plitvejše predele. Ko je plimovanje blago to normalno ne predstavlja kakšnega večjega faktorja pri ribolovu v bistvu boste uspešni preko celega dne ali tudi ne.
Tokovi so pri ribolovu lignjev kar pomemben dejavnik uspeha. Preprosto, mečite in vodite svojo vabo s tokom (pa tja do 50 stopinj levo/desno), ne v smeri toka. Sicer moram opozoriti, da pri močnem toku to malo otežuje vodenje v smislu da je potrebno tudi med čakanjem/tonjenjem malo popravljati, popuščati napetost vrvice. Tako bo vaša vaba še vedno pravilno tonil, ker če mečete direktno proti toku bo padanje vabe veliko bolj nenadzorovano saj bo tonilo prehitro in v vaši smeri, s čimer boste izgubili stik z vabo. Dobra mesta za lov so tudi tam kjer se tok vrtinci, obrača/meša, saj se tam znajo koncentrirati ribe in plenilci saj jim hrano dobesedno nosi pred nos. Kaj se dogaja če mečemo pod kot 90 stopinj na svoje stojišče v smeri toka pa je jasno mar ne? Po domače “šlinga” na vrvici, posledično zmanjšana možnost detekcije prijema in tudi večjo možnost zapenjanja vabe, saj ne vemo točno kdaj je peškafonda dotaknil dno. Sama sila toka na vrvico pa zna slednjo posledično premikati po dnu in hop smo že za kakšno skalo. Vse to napisano je več ali manj pomembno oz. uporabno bolj kot ne ob močnejših tokovih. Ko je ta blag, se ne obremenjujte s tem, ni potrebe, saj se tudi lignji in ribe takrat ne premikajo tako izrazito s tokovi!Tako, kot pri ribolovu katere koli ribe, ima tudi lov lignjev svoje posebnosti, ki jih boste lahko osvojili le s poskušanjem različnih načinov lignjelova z različnimi vabami ob morski obali. Potrebna je samo vztrajnost in ne obupajte, če vam takoj ne uspe. Tudi meni ni.

Pa dober prijem, kjer koli se boste učili loviti lignje ob jadranski obali.

Pred desetletji, ko sem se sam začel malo bolj aktivno ukvarjati z morskim ribolovom, sem med prebiranjem takrat dostopne literature ( Josip Basioli; Sportski ribolov na Jadranu),naletel tudi na podatek, da je najboljša vaba za morske ribe veliki morski črv. Seveda me je zanimalo, kako zgleda in kje ga lahko nabavim. V ribiških trgovinah ga ni bilo za dobiti, razen čez mejo v Italiji. Takrat je bilo zelo malo celinskih ribičev, ki so poznali to vabo, še manj pa tistih, ki so ga znali sami ujeti. Hvala bogu da je bil med mojimi ribiškimi prijatelji tudi Matej (hvala ti), ki mi je nesebično odkril svoje znanje o tem, kako ujeti tega skrivnostnega prebivalca morja. Sam se seveda nisem zavedal, da jih imam cel čas tik pred nosom. Nihče jih ne vidi, saj so plašni in se skrivajo v svojem prebivališču izdolbenem v pesku. Zakaj je črv tako priljubljena vaba za ribe? Najprej zaradi tega, ker je na trnku zelo trdoživ in cel čas miga. Verjetno pa je vzrokov več in ti so : zaradi intenzivnega vonja, visoke hranljivosti njegovega mesa, bogatega z beljakovinami, njegovega mavričnega odseva, v katerem so vse možne barve in zaradi luminiscence je še vedno najboljša vaba za nočni ribolov. Verjetno gre za kombinacijo vsega naštetega. Poleg rib se bodo s črvom rade pogostile še številne druge morske živali kot so hobotnice in različni raki. Zato se tudi te vrste pogosto ujamejo na trnek, ko je na trnku kos slastnega morskega črva.

opis

Kot vsi obročasti mnogo ščetinarji je telo velikega črva razdeljeno na linearne segmente, razporejene po vzdolžni osi, kjer vsak segment predstavlja samostojni del. Pri teh črvih je telesna votlina napolnjena s tekočino, ki deluje na principu hidravlike pri premikanju mišic. Te pa povzročajo spremembe v obliki telesa; še posebej, ko se vzdolžno krčijo. S tem povzročijo silo, usmerjeno naprej in nazaj, in žival se lahko raztegne ali skrči, kar povzroči hitro premikanje. Na tak način črv valovito premika telo, kar mu tudi služi za ohranjanje konstantnega pretoka vode preko njegovih škrgic, ki so kot nastavki na vsakem členku telesa. Je vijoličasto rdeče barve z mavričnimi odsevi na straneh in trebuhu. Tisti iz mulja, ki so slabše kvalitete, so lahko celo črni. Teh se izogibajte, ker so zelo mehki in se radi trgajo.

Slika 1: Eunice aphroditois (ali gigante ) veliki morski črv

Doseže lahko dolžino največ do 4 metre in premera 3 cm. Ta vrsta črva živi na priobalnem morskem dnu od enega do nekaj deset metrov globine. Najljubša so mu dna sestavljenem iz kamnin, pomešanih z algami, peskom in muljem. Tam živi v zelo globokem rovu v obliki črke U, ki ga uporablja kot skrivališče za izogibanje plenilcem in kot zasedo za lovljenje mimoidočega plena. Prehranjuje se z mehkužci in majhnimi raki ter drugimi bentoškimi organizmi, še najraje pa z mrhovino. Plen zajema z nekakšnim žrelom na glavi; na katerem se nahajata dve roževinasti čeljusti. To življenje v ceveh je pri teh kolobarnikih privedla do evolucijskega zmanjšanja nekaterih čutnih organov. Tako je slep ima pa izredno razvit voh in zazna vse vibracije daleč naokoli. Razširjen je ob celotni obali Jadranskega morja in po vsem sredozemlju.

Slika 2: Glava velikega črva

Kako najti morskega črva

Domačini pri lovu črva uporabljajo majhne čolne na vesla in valjaste ali kvadratne škatle s steklenim dnom, ki so potrebne za opazovanje morskega dna. Isti pripomoček se uporablja za lovljenje hobotnic z ostmi. Ko skozi to okno najdejo možno prebivališče črva, ga zvabijo iz luknje z »brumanjem«. To je sestavljeno iz vrečke (gaza, ženska nogavica) napolnjene z gnijočimi, smrdečimi ribami. Ko se črv pojavi iz skrivališča, nataknejo na dolgo palico past, ki mu jo previdno predložijo pred glavo. Nato ga, ko se ujame v nastavljeno past, dvigujejo s plutovinastim plovcem na površino. Na splošno je ta postopek precej bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled, saj zajema precej težko držanje čolna na mestu, brez nepotrebnih vibracij, ki splašijo črva za dalj časa. Zato pa v nadaljevanju nekaj lažjih metod kako najti in ujeti črva.

Kako bomo mi poiskali prebivališče črva

Črvove luknje se razlikuje že na pogled od ostalih različno velikih in oblikovanih lukenj pod morsko površino. Te luknje so zelo vidne, posebno v jesenskih mesecih, saj so nadgrajene s sluzjo v nekakšen tulec, ki je še najbolj podoben pajčevinastemu zapredku. V tem času poteka namreč njihov razmnoževalni ciklus in zato delajo nad svojim domovanjem dolge cilindrične nastavke, ki so izdelani iz sluzi in okoliškega materiala. Drugače so črvova bivališča skoraj neopazna in nič ne kažejo, da je v njih črv. Klasično črvino najdemo na peščenem ali prodnatem območju, vendar ne popolnoma peščenem. Črv živi globoko zakopan, zato potrebuje določeno količino peska in tudi kamenja, da ta pesek trdno drži skupaj. Luknje, ki jih je lažje najti, boste iskali ob skalnih prelomnicah ali v kanjonih med skalami. Pogosto so skrite ob ali pod kamnom, ki se nahaja na prodnatem ali na peščenem predelu, zato je treba kamen previdno odstraniti. Ta kamen običajno tja potegne črv sam, kar je res neverjetno, da lahko tako majhna žival vleče včasih kamne, ki je večji od človeške pesti.. Črvova luknja je videti kot bi bila zabetonirana znotraj in okoli vhoda, kar tudi je, ker jo črv vzdržuje s svojo sluzjo. Črva na vhodu boste le redko srečali, zato ga lahko poskusite zvabiti z nečim, kot je sardelna pasta, vendar pogosto čez dan ni tako lačen, da bi planil ven in pogledal, kaj je ta dan na meniju. Na to luknjo bomo postavili past, ne da bi vedeli, ali je črv v njej ali ne. Prepričajte se, da niste našli luknje različnih vrst rakov ali školjk.

Zato vam bom zaupal preizkušeno metodo dolgoletnega lovca na črve. Prazno plastenko napolnim s slanico (tekočino iz nasoljenih sardel) in jo zmešam z morjem. Če slanice nimate lahko naredite tudi tako, da manjšo ribo, ki ste jo ujeli, daste v večjo krpo in ob postavljeni »črvolovki« močno stisnete, da izteče sok. Črv se ne more upreti tolikšni količini vonja. Samo past moramo vedno postaviti previdno, saj ne smemo priti v situacijo, da bi bila nestabilna. Na kupljenih pasteh je za ta namen manjši kovinski nosilec, ki jo drži na sami odprtini luknje, tako da črv vstopi v past takoj iz luknje. Najpogosteje bomo morali past s pomočjo kamna prilagoditi tako, da se natančno prilega v višino luknje. Čeprav so najbolj lačni črvi skoraj neustrašni in za vabo pridejo ven pol metra iz luknje, moramo past vedno nastaviti z mislijo, da so vsi črvi plašni in izbirčni. Črv se lahko ujame takoj ali šele čez uro. Seveda ne bomo čakali tako dolgo, ampak po približno 20 minutah, če ga ni na spregled, bomo past prestavili k drugi luknji. Ko se črv ujame, ga bomo jasno videli v pasti in takrat se bo do konca oprijel luknje. Sedaj pritrdimo samo še pluto ali prazno plastenko s kaveljčkom, ki bo črva počasi vlekla s svojim vzgonom iz luknje. Če bi ga sami hoteli potegniti na silo iz luknje, ga boste sigurno pretrgali.

Začetniki lova na črve se na začetku vedno soočajo s problemom iskanja luknje. Moj nasvet, najbolje poiščeš luknjo tako, da ti nekdo, ki že zna prepoznati luknjo, pokaže nekaj lukenj v živo, potem pa že veš, kako je ta videti. Iščete lahko tudi z znaki, kot so obgrizene spužve, iztrebki črvov, na kup nametane lupine školjk, narobe obrnjen večji kamen. Nato pa preiščete ozko območje s predpostavko, da je v bližini vhod. Če vam je iskanje luknje še vedno težko, lahko uporabite tudi naslednjo finto. Kos srednje debele vrvi iz jute ali konoplje pomočite v slanico in jo kot parangal potopite zvečer na dno. Pustite vrv čez noč na tem območju in drugo jutro boste videli, kako je ta vrv vlečena v smeri luknje. Črv vedno zavoha vonj sardele in potegne vrvico do vhoda (seveda jo lahko zvleče tudi rak ). Enako lahko storite s kosi namočene tkanine, rezane v trakove.

Slika 3: Črvolovka

Past za črva

Navadno je past izdelana iz kovine ali iz katerega koli tonečega materiala, v sklopu katere je mehanizem, ki deluje po sistemu pasti. Med vabo in zaklopom je vzmet ali guma, ki ob potegu vabe sprosti energijo, ki sproži past. Na ta način črv ostane ujet v past, bodisi stisnjen ali preboden z zapiralom (odvisno od tipa zapirala). Prej so bile pasti narejene izključno z vratci (zapiralo), ki so poškodovala črva. Tako poškodovan črv bi zaradi krvavitve živel veliko krajše kot cel in nedotaknjen črv. Pri nabavi ali izdelavi pasti je zato potrebno paziti na trdnost izdelave, na vzmet, ki naj ne bo premočna ali prešibka ! Zapiralo ali vratca pasti ne smejo biti pod pravim kotom, sicer se bo črv že v startu izvlekel ali pretrgal. Prav tako mora biti celoten mehanizem iz nerjavečega jekla in redno čiščen, da se ne zatika, kar bi gotovo otežilo lovljenje. Pasti lahko kupimo v večini trgovin z ribiško opremo ali pa jih naredimo kar sami, če smo veščih rok in orodja. Športni ribiči imajo po zakonu pravico do uporabe dveh pasti za lov črvov, količina ulovljenih črvov pa je neomejena.

Slika 4: črv v črvolovki

Vaba za črve

Anekdot na račun zelencev pri lovu na črva je ogromno in skoraj vse so povezane s človeškim blatom. Pač skrivnost uspeha, je izjava nekega humorista, da se črvi lovijo samo s čim zelo smrdljivim, najboljša pa je uporaba koščka človeškega blata. Vse zgodbe se tako vrtijo okoli tega, da so zelence pri lovu nagovorili, da na ta način poskusijo ujeti črva in mnogim je to tudi dejansko uspelo. Zato naj vam zaupam skrivnost, da ni boljše vabe za lovljenje črvov, kot je ribje meso, bodisi sveže ali malo usmrajeno. Če nimate rib, hitro ujemite na trnek kakšnega špara in ga narežite na kose. Uporabite lahko tudi slane sardele ali kupite kakšno manjšo ribo v ribarnici. Toda samo ribje meso ne zadostuje, saj bi ga črv hitro požrl, medtem ko je v pasti, in če bi hotel košček potegniti v luknjo, bi bil pri tem hitrejši od sprožitve pasti. Videli boste, da so črvi hitri kot strela. Zato potrebujemo nekaj za ojačitev vabe, da se lahko z roževinastimi zobmi oprime in ne more kar tako potegniti ponujenega v luknjo. V ta namen je najboljši kos blaga, ki je prepusten (zaradi vonja po ribah), a hkrati ga ni možno zlahka poškodovati. Ženske najlonske nogavice so zelo dobre ker prepuščajo vonj vabe, vendar jih črv hitro pretrga in se začne hraniti v notranjosti pasti, zato jih moramo med lovom pogosto menjati. Priporočal bi da odrežite kos kompaktnega blaga (najboljša je gaza) in vanj vstavite kos ribe. Blago dobro stisnemo okoli ribjega mesa in naredimo kroglico. Zgoraj bomo zavezali z najlonom, konce pa pustili štrleti, da jih bomo kasneje lahko zavezali na past. Velikost takšne kroglice naj bo nekoliko manjša od odprtine v pasti.

Uporabnost

Črv se uspešno se uporablja tako pri lovu z obale kot pri lovu iz čolna. Posebno radi ga uporabljajo tisti ki izvajajo doge mete z obale (surf casting) saj med izstrelitvijo in pri udarcu z vodo zaradi svoje trdnosti ne razpade ali zdrsne s trnka. Zaradi svoje fosforescentne lastnosti je zelo učinkovit pri ribolovu ponoči in v globoki vodi, kjer svetloba težko prodre. Njegova značilnost je tudi, da neprekinjeno krvavi, ko ga režemo za vabo, kar pomeni dodatno privlačnost za vse velike ribe. Najpogostejši ulovi na črva so večje orade, ugor, brancin, zobatec in vse morske ribe dna. Med uporabo, ga bomo začeli rezati od repa, saj bo na ta način ostal živ, dokler ne uporabimo delov, ki so najbližje glavi in začne močno krvaveti. Takrat je priporočljivo uporabiti ves zadnji del z glavo vred, saj bodo na to poslastico prijele tudi največje izbirčnice med ribami.

Želim vam veliko uspehov pri črvolovu ! Ko pa enkrat ujamete svojega prvega kralja med morskimi vabami in poskusite njegovo uspešnost, vam nebo žal za ves čas in trud, ki ste ga vložili v to popestritev svojega ribiškega znanja…….

Ribolov sulca na reki Ljubljanici je prava zimska pustolovščina, še posebej je to bilo v tistem letu, ko je bila Slovenija še pokrita z debelo odejo snega med zimo. Kljub temu sva se s prijateljem Tomažem dpravila na ribolov v upanju, da bi ulovila velikega sulca, ki kraljuje v hladnih globinah naše reke. Na dan, ko sva se odpravila na ribolov, je bilo vreme resnično zimsko, saj je nad barjansko ravnico padal sneg z dežjem, kar je ustvarjalo prav posebno atmosfero. Res pravo vreme za lov kralja voda. Kljub temu, da so bile razmere zahtevne, sva bila s Tomažem odločena, da bova svoj cilj dosegla. Oborožena s silikonskimi ribami, ki so znane po tem, da so izjemno učinkovite pri lovu sulcev, sva se podala na lov. Po nekaj urah truda in potrpežljivosti sem občutil močan poteg na svoji ribiški palici. Hitro je postalo jasno, da se je na drugi strani palice znašel velik sulec. Po napetem boju, ki je trajal več minut, sem uspel s pomočjo prijatelja izvleči mogočno ribo iz vode. Bil je res velik lepotec, dolg kar 110 cm. S Tomažem sva bila ob ulovu velikega sulca seveda navdušena. To je izjemen dosežek, saj so takšni primerki v slovenskih vodah redki. Sulci so znani kot kralji sladkovodnih rek in ulov takega velikana je zagotovo nepozabna izkušnja za vsakega ribiča. Najina vztrajnost in trud sta bila poplačana, ko sva videla ogromno ribo, ki se je bleščala na snegu. Občutek uspeha je bil še toliko slajši zaradi težkih vremenskih razmer, ki so dodale pustolovski pridih celotni izkušnji. Ta ulov je bil več kot le ribolov – bil je dokaz, da lahko s skupnimi močmi premagava celo najbolj zahtevne izzive narave.

Pomladno muharjenje

Voda je v teh prvih dneh muharske sezone še vedno mrzla in večina belic se zadržuje v najglobljih delih vodotokov v stanju hibernacije. Postrvi pa so že pričele s hranjenjem saj morajo nadomestiti izgubljeno energijo, ki so jo porabile v času drsti. Ko se dnevi daljšajo in prvi topli sončni žarki segrejejo gladino vode, se ribe prebudijo. V tem času je površina vode bistveno toplejša od vode na dnu. Zato bi bilo logično, da se večina rib giblje v površinskih plasteh in išče svoj obrok na površini; kot so žuželke in razna semena, ki jih raznaša veter. V tem času večina rastlinskega in živalskega življenja poteka v plitvinah in na površini vode. Vodostaj večine voda je običajno višji, reke in jezera pogosto prestopijo bregove, ter poplavijo travnike in polja, kjer ribe, tudi salmonidi, najdejo obilico hrane za nadomestilo izgubljenih zalog v zimskih mesecih.

Ribolov s suhimi muhami se pri muharjenju šteje za “crème de la crème”, vendar je v marcu-aprilu zagotovo najbolj kompleksen način ribolova. Rojenja so redka in samo občasna, zato je izbira imitacij in pravilnost le teh ključnega pomena za uspeh. Muharjenje s suho muho je tehnika, ki se uporablja pri ribolovu, le kratek čas v tem delu sezone. V najboljšem primeru nekaj minut z malo sreče pa tja do pol ure. Da bi bili v tem času uspešni, moramo najprej in predvsem razumeti, kaj se dogaja in katere žuželke se pojavljajo na površini v teh prvih mesecih muharske sezone. Samo tako bo naša odločitev o izbiri imitacije pravilna.

Razvojne faze žuželk so zelo pomembne pri lovu s suho muho. Žuželke, katerih preobrazba se odvija v vodi, morajo biti v najboljši kondiciji, da lahko izvedejo svojo preobrazbo iz ličinke v leteči odrasli osebek. To predvsem pomeni, da morajo biti fizično zrele, kar je povezano z njihovo rastjo in dejavniki, ki so jim omogočili, da dosežejo dolgoročno ta zadnji stadij preobrazbe. Ti dejavniki so temperatura, prehrana, prisotnost kisika v vodotoku in nenazadnje prava temperatura zunanjega zraka. Le v čisti vodi sta flora in favna vodotoka v pravilnem ravnotežju, kar pomeni zadosti hrane za te male prebivalce vodnega ekosistema. Če so življenjske razmere skromnejše, je rast teh malih letalcev omejena in s tem se pojavljajo v vodotoku veliko kasneje. Ključnega pomena je zadnje obdobje preobrazbe, kar pomeni za žuželke, da ne smejo zmrzniti ali se posušiti (zaradi previsoke /prenizke temperature in vetra), ko zapustijo vodni habitat; v nasprotnem primeru bodo poginile preden sklenejo svoj življenjski krog. K sreči se je narava dobro odrezala, saj je več družinam žuželk priskrbela osebke z različnimi toplotnimi prilagoditvami ali življenskimi potrebami, kar nam potem daje zaporedje rojenja skoraj vse leto, razen pri ekstremnem mrazu in previsoki vročini.

Prve žuželke na površini

Marčne in aprilske žuželke s katerimi bomo imeli opravka pri lovu s suhimi posnetki predstavljajo predvsem tri različne družine, ki jih je dokaj enostavno prepoznati. Prva, ki bi jo omenil je iz rodu enodnevnic iz družine kamnovk (Heptageniidae) iz rodu Ecdyonurus, muharji jim pravimo kar Marčna rjavka,(v nadaljevanju MR / March Brown).Vsi jih poznajo, le redko kdo pa jih spozna na vodi. Nekateri celo trdijo, da je MR drugotnega pomena kot žuželka in hrana postrvi ali ​​lipanu. Pa vendar so v člankih in knjigah znani muharji dokazovali edinstvenost in uporabnost med muharjenjem, ko se pojavi na površini vodotokov v velikih količinah za zelo kratek čas Težko jo lahko spregledamo kot uporabno žuželko predvsem v zgodnjem delu muharske sezone. Tako kot pri drugih enodnevnicah se ličinke MR (Ecdyonurus epeoridea,Rhithrogena germanica /ali semicolorata) zadržujejo pretežno na dnu vodotokov, skrivajoč se pod kamni in s svojim ploščatim telesom kljubujejo hitrim vodnim tokovom. MR lahko prenesejo majhno količino onesnaženja, vendar potrebuje visoko koncentracijo raztopljenega kisika, zato jih najdemo v čistih, hitro tekočih vodotokih. Ličinke MR se zelo zgodaj (od marca do sredine aprila) podajo na pot proti površini. Osebki v stadiju preobrazbe so ranljivi za plenilce, zato je ta zelo hitra. Celoten proces preobrazbe z dna in polet s površine lahko traja le 30 sekund. Kot vas večina ve so enodnevnice edine žuželke, ki imajo dve različni odrasli fazi; levinko(subimago), ki se prelevi v prelko (imago). Rhithrogena germanica ima najdlje trajajoč stadij levinke med vsemi enodnevnicami, ki včasih traja do štiri dni preden se spremeni v prelko. V tem času levinka počiva na obvodni vegetaciji blizu mesta kjer je poletela iz vode. Spoznali jih bomo po vitkem telesu obarvanem v rdečerjavo, po trebušni strani svetlejše barve. Velikosti od 8-12 mm (telo); Pri samcih so oči izbuljene (zgornji del sestavljenih oči je povečan). Krila so prosojna, rjave ali rumenkasto rjave barve, fino mrežasta, s številnimi drobnimi, prečnimi žilami. Zadek je temen, s svetlo obrobljenimi segmenti, na njegovem koncu se nahajata 2 dolga, nitasta izrastka (cerka). Vse odrasle enodnevnice nimajo delujočega ustnega aparata in po razmnoževanju poginejo.

Slika 1: Marčna rjavka

Slika 2: Ličinka Marčne rjavke

Na začetku sezone postrvi obožujejo pogled na marčno rjavko, ki pluje navzdol po reki in si suši mokra krilca. To seveda za nas sovpada z odličnim ribolovnim časom, na kar moramo biti pripravljeni saj izletavajo iz vode v kratkih intervalih. Redko se zgodi, da traja rojenje več kot 20 minut. Če bi na kratko opisal preobrazbo; ko ličinka dozori in pride njen čas ji močno nabrekne zgornji del oprsja. Ličinka priplava iz podvodnega habitata na površje (običajno med 10. in 16. uro), kjer ji ta nabreklina poči in iz nje zleze krilata žuželka. To fazo preobrazbe imenujemo levinka (dun) . S tem pa preobrazba še ni končana saj levinke sedijo na površini, medtem ko se njihova krila sušijo in polnijo s krvjo, nato pa odletijo, da poiščejo zavetje in tam se razvijejo v drugo zrelo fazo za paritev z imenom prelka (imago ali spinner). Samica po paritvi poleti proti gladini vode kjer pristane ali pa leti tik nad njo in odloži jajčeca s tem, da svoj zadek potopi pod gladino. Nazadnje po opravljenem poslanstvu poginejo na vodni gladini. Tej fazi muharji pravimo upehanke (spent). Torej se splača biti pripravljen na ta kratki interval rojenja s pravilnim posnetkom marčne rjavke. Nekaj jih bom naštel na koncu članka.

Naslednja žuželka ki bi jo dodal na ta seznam pripada rodu Baetis in se pojavlja v vseh vodotokih v zgodnji pomladi, zato so jo poimenovali tudi Prvenka (Baetis rhodani). Značilnost te vrste je da je zelo prilagodljiva na vse razmere v vodotokih, zato je tudi zelo razprostranjena po celi Sloveniji in seveda drugod. Ličinke te vrste spadajo med hitre plavalke, zato je njihov dvig do površine vodotoka izredno hiter. Odrasle osebke bomo ločili od ostalih vrst enake velikosti, posebno od olivke BWO (Ephemera ignita ) po ožiljenosti krilc. Z močnim povečevalom bomo opazili na robu para krilc (drugi dve krilci sta zakrneli) dve drobni vzporedni žilici, ki jih druge vrste nimajo, samčki pa imajo izrazite rdeče oči. Muharji, ki se ne poglobijo v dejansko ožiljenost in velikost, jih menjajo z olivko »modrokrilo zelenko« zaradi njihove obarvanosti krilc, ki so izrazito sivo modre barve. Telo je dolžine od 7 do 9mm v različnih barvnih variantah od svetlo zelene do temno zelene ali olivne barve. Lahko je celo črne barve ( Baetis niger). Prvenke ne da odprejo muharsko sezono temveč se pojavljajo v vodah skozi vse leto, tako da jih bomo v času rojenja srečevali na vseh vodotokih.

Slika 4: Prvenka

Slika 3: ličinka Prvenke

Ker prihaja pri tej vrsti do parjenja nad vodno površino, precejšnje število samcev, ki po parjenju poginejo, padejo v vodo in povzročijo, da se ribe pričnejo hraniti z njimi. Med tem se samičke zberejo v velike roje, letijo proti toku in odlagajo jajčeca iz zraka ali samo z dotikom površine, običajno na hitro tekočih območjih. Po tem tudi one padejo v vodo, kjer poginejo. To se običajno zgodi proti večeru in takrat se postrvi zelo intenzivno hranijo s temi žuželkami. Način, kako ribe pobirajo žuželke na površini, ko te poginejo, je zelo miren, saj plen ne more pobegniti. Postrvi pri tem pustijo na vodi zelo majhne kroge, ki spominjajo na padajoče kapljice dežja. Tudi zelo velike ribe so lahko med hranjenjem s temi muhami precej neopazne. V rekah te žuželke povzročajo redno aktivnost postrvi na površini posebno v poletnih večerih. Vse se začne z levinkami, ki se dvigujejo iz vode, in nadaljuje s prehodom na prelke, ko se bliža večer. Včasih se lahko ta dva procesa pojavita hkrati, zato se lahko nadaljuje pobiranje rib tudi pozno v noč. No ponoči pozornost postrvi pritegnejo večji obroki, ki se začnejo pojavljati na vodni površini, kot so to nočni metulji, vešče in mali glodavci.

Pri ribolovu na začetku sezone bomo uporabljali več posnetkov te žuželke – najprej je tu rdečeprejka (Sherry Spinner), zelo uspešno pa se lahko uporablja tudi plavajoča ajdovka ( Pheasant Tail Dry). V primeru, ko se postrv selektivno prehranjuje na eni od stopenj razvoja prvenke, lahko eden od zgornje navedenih posnetkov zagotovi zelo uspešno muharjenje. Te muhe naj bodo na trnkih št. 14 ali 16. Ko ribe nočejo sprejeti nobene od omenjenih imitacij, lahko posežejo po klasični muhi Gordonovki (Quill Gordon), ki sicer ni preveč podobna nobeni stopnji v razvoju te žuželke, vendar je iz nekaterih razlogov znanih le postrvi, zelo uspešna. Poginule žuželke bomo najenostavneje in najbolj učinkovito posnemali z neobteženim fazanovim repom v izvedbi upehanke ali z imitacijo rjasta upehanka (Rusty Spiner). Za njihovo uporabo je najpomembneje opazovati in prepoznati trenutek, ko postrv vsesa mrtve žuželke iz vodnega filma. Le tako bomo v pravem trenutku predstavili svojo imitacijo, da bo priplava v prehranjevalno razdaljo ribe, ob pravem trenutku, da jo bo ta opazila. Ribe v tem načinu prehranjevanja se nahajajo tik pod gladino in najboljši način, da jih prepričate k prijemu je ta, da je prva hrana, na katero naletijo, vaša imitacija, kar pomeni za vas brezhiben predložek posnetka. Pravilo je, da so pri posnemanju najpomembnejše oblika, velikost in barva (stopnja pomembnosti gre v tem vrstnem redu). To je treba upoštevati v bistvu pri vseh vaših posnetkih, tako da rezultat muharjenja ne bo izostal.

Še eno vrsto žuželk bi omenil med tistimi, ki se pojavljajo na začetku sezone in nam v nekem trenutku nudijo veliko veselje pri lovu z njihovimi suhimi posnetki. Večina od vas muharjev pozna njihovo največjo predstavnico skalnico (Perla maxima) ali manjšo sončnico (Isoperla grammatica ). No tokrat se bomo malo pobližje seznanili z njunima zgodnjima sorodnicama, ki se pojavijo na vodi že v marcu mesecu. Sicer bomo težko opazili njihove zrele oblike rjave prodnice (Taenyopterix nebulosa ) in rdeče rjave prodnice (Brachyptera risi ) ker so izredno majhne, saj je njihova dolžina do 10mm. Sta pa vsekakor ene od prvih znanilki muharjeve pomladi v naših salmonidnih vodah. Ti dve predstavnici prodnic že imata svoji muharski imeni, po katerem jih bomo prepoznali. Njihovi imeni, ki se pojavljata v večini literature sta februarsko rdeča (february red) in rdečerjava prodnica ( Needle Fly). Obe vrsti se pri nas pojavita proti koncu marca, barva telesa in splošni vtis pa je prej temno rjava ali v nekaterih primerih celo črna.

Slika 5: ličinka prodnice

Slika 6: odrasla krilata prodnica Taenyopterix nebulosa

Njune ličinke so dolge približno 8 milimetrov in so temno rjave, skoraj črne barve. Živijo na dnu rek, vendar ima vsaka vrsta svoje pogoje. Taenyopterix nebulosa si za svoj življenjski prostor izbere mirnejše dele vodotoka, poraščenega z vodno vegetacijo, medtem ko je »Brachypfera risi ” res prava prodnica, ki jo najdemo v hitrih delih potokov in rek z obilico kamenja in proda. Rojenje teh dveh vrst se lahko raztegne tudi do začetka junija. Ker sta si obe vrsti po videzu in življenjskem slogu podobni, ju je mogoče posnemati s povsem enakimi imitacijami. In suhe imitacije pridejo v poštev, ko male rjave prodnice preidejo v svojo odraslo, zračno fazo življenja. Sicer večino rojenja opravijo s plezanjem po vegetaciji ali skalni brežini, toda zadostno število osebkov odnese tok in jih izpostavi pogledu lačnih rib. Spomladi se pojavljajo v velikem številu saj so roji tako množični, da lahko kamenje in suha debla okoli vode prekrijejo oprijeti črni plašči iz malih prodnic. Če boste takrat pregledali želodčke postrvi, ujetih v zgodnjem pomladnem popoldnevu, boste videli, da je polovica vsebine v njem iz majhnih temnih prodnic. Njihove imitacije so majhne temne Fratnikove puhovke, narejene na dva krat podaljšanih trnkih s tanjšim telesom in nizko vezanimi temnejšimi puhastimi peresi race mlakarice. Imitacij teh malih prodnic je prav toliko kot je vezalcev, no omenil bi še eno, ki je meni prinesla veliko veselja v prvih mesecih sezone. Imenuje se CDC Prodnica ( Needle Fly ) in najdete njeno vezavo na koncu članka. Mesta, kjer naj bi jih predložili lačnim postrvim so plitvine med skalami ali na plitvih brzicah. Največje postrvi so v tem času prav tam in na robu toka ali za skalo in čakajo na svoj obrok.

Imitacije in njihova izbira

Po kratkem opazovanju dogajanja na vodni površini in ob bregovih, kar je enostavno, saj žuželke najdemo v plitvejših, toplejših delih vodotokov in na priobalnem grmovju, poiščemo posnetek v svoji muharski škatlici, in ga navežemo, ter predložimo najbližji postrvi, ki se hrani.Posnetke muh je najbolje kupiti. To še posebej velja za tiste, ki niso vešči vezanja umetnih muh. Razlog za to je preprost: kakovost in trdnost vezave, predvsem pa prava izbira materialov, ki jih poznajo in uporabljajo mojstri vezanja . Za ribolov s suhimi muhami je pomembno, da se opremimo s posnetki, ki imajo visoko ali nizko plovnost. Pri tem je ključno, ali bodo stali visoko z dvignjenimi krilci ali nizko na površini, tako kot ležijo žuželke v stadiju preobrazbe v odrasli osebek. Prvi so posnetki, kjer se uporabljajo pri vezavi mike iz peresa petelinov, pri drugih pa se uporabljajo predvsem umetni materiali. Pri ribolovu je poleg barve posnetka ključna tudi velikost trnka, saj ta podaja velikost žuželke Kolikokrat smo videli muharje, ki so pogrešali določeno velikost posnetka, ker so ribe pobirale samo žuželke, večje ali manjše od velikosti, ki so jo oni imeli na razpolago. Cilj nakupov ali izdelave je ponavadi zadovoljiti svojo presojo in pri tem se nam zdi nepotrebno, da bi imeli več velikosti. Seveda je to napaka.

Zato poglejte naslednjo tabelo in upoštevajmo dolžine trnkov, ki so normalne dolžine vratu ali so 2x podaljšani, kar seveda pomeni da za 2x povečajo velikost telesa.

	prodnici	marčna rjavka	prvenka
Velikost trnkov	22 – 20 – 18 x 2	12 – 14	14 – 16 – 18

s suho muho

Seveda je muharjenje s suho muho lahko zelo učinkovita tehnika ribolova, še posebej, ko so postrvi aktivne na površini. Čeprav je ugodno obdobje za to tehniko kratko in ne traja več kot 2 do 3 ure na dan, si zasluži poskusiti, saj so možnosti za ulov res dobre. Dober čas za lov s suho muho na začetku sezone bomo iskali v najtoplejših delih dneva, običajno med 13. in 15. uro. Vendar je treba potrpežljivo počakati na ugodne razmere, kar pomeni ne previsok vodostaj, topel dan in sončno vreme. Ko so ti pogoji izpolnjeni, je pametno, da stavite tudi na suho muho. Po drugi strani pa visok vodostaj in še posebej zelo mrzla voda ali hladen severnik komajda spodbujajo kakršno koli površinsko aktivnost.

Torej,če želite loviti s suho muho, je prvi korak, da poiščete pravo področje, saj niso vsa dobra. Tista, kjer je na začetku sezone opaziti rojenje, so razmeroma redka. Idealna je meja med dokaj globoko in plitvo vodo, brzice bogate z zavetji v obliki kamnitih blokov ali potopljenih vej. Ko se postrvi prehranjujejo na takem mestu, ni redkost, da jih na manjšem področju opazimo več. Prvi korak, da kakšno postrv spravimo v podmetalko na začetku sezone, je iskanje tovrstnih področij. Ko jih najdemo, se vrnemo tja okoli poldneva in čakamo na znake prehranjevanja na površini. Vse se začne z rojenjem žuželk. Če okoli poldneva vidite nekaj prvenk na površini, je to odličen znak. Redko se zgodi, da rib ne opazimo pod površino, ko se pojavi rojenje. To moramo seveda izkoristiti, saj v tem obdobju ne traja dolgo.

Nekateri muharji trdijo, da je na odprtju sezone postrvi razmeroma enostavno ujeti. Res je, da niso tako izbirčne in previdne kot kasneje med letom, vendar moramo še vedno muhariti previdno in uporabljati vse načine, da ostanemo nevidni za ribo, ki jo lovimo. Še posebej je pomembno uporabljati predvrvico, ki je dovolj tanka in dovolj dolga, da zagotovi dobro predstavitev našega posnetka na površini. Medtem ko postrvi niso vedno zelo izbirčne glede vrste posnetka, ki ga uporabljamo v tem letnem času, so lahko precej izbirčne glede ravni plovnosti umetne muhe. Zato je priporočljivo imeti umetne stvaritve, ki lebdijo visoko na vodi, pa tudi imitacije, ki ležijo nižje na površini kot upehanke. Če boste natančno opazovali dogajanje in pravilno izbrali posnetek, bo uspeh in užitek ob prvem pomladnem muharjenju s suho muho zagotovljen.

Tako kot vsi previdnostni ukrepi, ki jih sprejme ribič ob približevanju svoji ciljni ribi, so pomembni tudi premer trnice, položaj glede na ribo in sam predložek; zavedajte se da prvi predložek šteje toliko kot izbira muhe. Predložek v vodni tok, ki ne teče v smeri prehranjevalne poti ribe, bo vedno neuspešen , saj povzroči razenje in zato se bo prikazana muha pojavila kot past za postrv. Ribe predvsem rade pohrustajo marčno rjavko, ko se levi na površini ali medtem ko čaka, da se ji posušijo krilca. Če se vaša suha muha začne potapljati, počakajte nekaj sekund, preden jo ponovno predložite, ker bo tudi na tak način pohrustana, kljub temu da se je potopila pod površino.

Ribolov s suho muho je priljubljena metoda med muharji, saj je “crème de la crème“še posebej v pomladnem času. Za tiste, ki radi poležavate je pomembno da marčne rjavke pozno rojijo in vam zato ni potrebno zgodaj za vodo. Rojenje se običajno začne po 11. uri in traja do 16. ure. Prezimljene, lačne postrvi ne izgubijo časa, ko se pojavijo MR na vodi. Rojenje MR pogosto sproži rahel dvig temperature zraka, kar sproži kratkotrajen dvig žuželk na površino in ne kot stalno enakomerno časovno pojavljanje, kot je to v poletnih mesecih. Tudi predel je lahko zelo lokaliziran na kratkih odsekih vodotoka. Zato je najbolje, da v iskanju rojenja in hranečih se postrvi prelovimo čim večje področje. Ko ga najdete, temeljito premečite področje, dokler niste prepričani, da je izčrpano, nato pa se premaknite na novo lokacijo. Vedno se je pametno izogibati plašenju postrvi, vendar je predstavitev suhe muhe lačni potočni postrvi pogosto enostavna. Celo slabo predstavljena muha je v tem obdobju atraktivna, ko leti nad glavo spomladanskih postrvi v Krki, Bohinjki, Radovni. V tem letnem času bo pogosto zadostovala preprosta predvrvica za suho muho. Vzorci suhih muh so lahko različni, vendar za uspešno posnemanje MR ali katere druge predstavnice žuželk iz zgoraj opisanih ni potrebno veliko vzorcev suhe muhe.

Vzorci za pomladni ribolov s suho muho

Ulovil sem veliko postrvi zgodaj pomladi z naslednjimi vzorci, ki jih je relativno enostavno zvezati, če le imate voljo potrpljenje in material zanje. Za postrvi ki se hranijo v brzicah uporabljam pokončno varianto MR, saj njeno telo leži pod gladino, krilca, dlake pa štrlijo nad gladino.

Pokončna Marčna rjavka

• Trnek: Kamasan B170 #14 & 12
• Vezalna nit: rjavo oranžna 8/0 Uni
• Rep: sive fibre jerebice
• Telo: firma WAPSI »Fox Squirrel«
• Porebranje: zlata nitka
• Krilca: jelenova dlaka

Plavajoča ajdovka ( Pheasant Tail Dry). Suho muho Pheasant Tail je ustvaril Payne Collier v začetku leta 1900. Plavajoča ajdovka pogosto daje ribe, ko vse drugo odpove. Vedno je vredno poskusiti muho tudi v neznanih vodah, ko niste prepričani, kakšen vzorec uporabiti.

• Trnek : Kamasan B170 # 16-12
• Vezalna nit : Uni 8/0 temno rjav
• Rep: nekaj fiber iz fazanovega peresa
• Telo: nekaj fiber fazanovega peresa
• Porebranje: srebrna lameta
• Krilca:rjava mikasta peresca

Rdečeprejka (Sherry Spinner)

• Trnek : TMC 100BL #14
• Vezalna nit: Uni 8/0 rdeče barve
• Telo: rjasto rdeča svila porebrana s tanko medeninasto žičko
• Rep: fibre iz peresa petelina glinjaka
• Mike : svetli glinjak
• Krilca: sive konice iz peresa kure

Gordonovki (Quill Gordon)

• Trnek : Kamasan B 170 18 -16
• Vezalna nit: Uni 8/0 črne barve
• Telo:oguljena svetla/temna pavova fibra
• Mike: iz peresca rjavega petelina
• Krila: 5mik iz račjega letalnega peresa
• Rep: razmeroma dolge mike iz peresa petelina (glinjak)

Upehanka (Rusty Spiner)

• Trnek : TMC 100BL # 18 / 14
• Vezalna nit : Veevus 8/0 oker
• Rep : Mikrofibetts črne
• Telo: Naravna rafija, porebrana z očiščenim pavjim peresom
• Oprsje: rjavo CDC kosmičenje
• Krila: beli Wapsi antron yarn

C DC Prodnica (Needle Fly )

• Trnek : TMC 102Y #16-18
• Vezal nit: Uni črne barve 8/0

• Telo : puhasto pero mlakarice uvito in navito po hrbtišču
• Krilca nad telesom: preparirano pero iz letalnega peresa race
• Mike: puhasto pero mlakarice

Prvenka (Olive dun )

• Trnek : TMC 100 #14
• Vezalna nit : Uni 8/0 olivne barve
• Krila: izrezki iz škorčevih letalnih peres
• Rep: nekaj fiber iz peresa olivno pobarvanega petelina
• Telo: olivno obarvana dlaka tjulna /ali substitut
• Mike: pero petelina modrokrilaka